Pod svobodnim soncem

Župnijska cerkev sv. Vida

Lega

Vas leži pod Kureščkom, na dnu znane želimeljske prelomnice, v osrčju stranske doline Ljubljanskega barja. Hiše so postavljene večinoma na vršaju Želimeljščice ob vstopu v Benšetov graben. Tu stoji tudi cerkev, katere prezbiterij je obrnjen proti zahodu.

Zunanjost

Od vzhoda proti zahodu si slede zvonik, ladja, ki ima dve stranski kapeli in prezbiterij z zakristijama na vsaki strani.

Notranjost

Cerkev je dolga znotraj 23 m in široka 7,5 m. Ima dve stranski kapeli, globoki 1,5 m in dolgi 4,5 m. Zidana je v neoromanskem slogu. Prezbiterij je dolg 4,2 m in širok 5 m. Na obeh straneh prezbiterija sta zakristiji, veliki 3,80 x 2,70 m.

Oprava

V cerkvi so trije oltarji. Glavni je iz cementa in je posvečen sv. Vidu. Napravil ga je Fr. Ozbič iz Kamnika. Tudi cementni krstni kamen in lesena prižnica (je ni več) sta delo istega mojstra.

Prezbiterij je bil obnovljen leta 1973 po dobroti in daru Pishkur Franka in faranov. Levi stranski oltar je posvečen Materi Božji, desni pa svetemu Jožefu. Oba sta lesena in najbrž delo istega mojstra kot glavni oltar. Levi stranski oltar je bil preurejen, ko so iz cerkve na Kureščku prenesli v Želimlje kip milostne matere Božje Kraljice miru. Po prenovi cerkve na Kureščku so milostni kip prenesli nazaj, na njegovo mesto pa dali kip Marije Brezmadežne.

Slike

Glavni slikar te cerkve je bil Matija Koželj iz Kamnika. Leta 1877 je naslikal podobo Matere Božje z Jezusom za Marijin oltar. Velikost slike je 140 x 95 cm. Istega leta in v isti velikosti je naslikal podobo sv. Jožefa z Jezusom. Leta 1887 je naslikal veliko podobo (3,2 x 1,32 m), s katero se zapira tron sv. Vida. To delo je že bolj kvalitetno. Križev pot je lesen (sedanji križev pot je prenesen iz romarske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku). Na vratcih, ki zapirajo krstni kamen, je Matija Koželj leta 1888 naslikal prizor Janeza Krstnika, ki v Jordanu krščuje Jezusa. Nad prezbiterijem so glave štirih angelčkov in na koloni pred prezbiterijem Jagnje Božje, ki ga je napravil Ivan Štrukelj iz Ljubljane.

Kipi

Največji je kip sv. Vida v tronu glavnega oltarja. Visok je okoli 2 m in je kot oltar iz mavca in cementa. Na desni strani v glavnem oltarju je kip apostola Pavla in na levi kip sv. Petra, oba visoka 155 cm. Vsi kipi so iz cementa in mavca in delo istega mojstra kot oltar sam. Na oltarju svetega Jožefa pa sta na desni sv. Alojzij in sv. Lucija, na levi pa sv. Janez Nepomuk in sv. Neža. Vsi štirje kipi so visoki 95 cm, leseni in izvirajo po vsej verjetnosti še iz stare Želimeljske cerkve.

Orgle

Do leta 1906 je bila cerkev brez orgel. Tega leta jih je nabavil takratni župnik Fran Saleški Finžgar. Kupil jih je iz cerkve na Rožniku od frančiškanov. Popravil jih je orglarski mojster Milavec. Na dan velikega šmarna so prvič pele. Imajo osem registrov in baročno omaro. Izdelal jih je l. 1837 Karol Rumpelj, orglarski mojster iz Kamnika. Ta napis je našel v orglah zapisan orglarski mojster Jenko, ko jih je 26. 3.1926 popravil. Današnje orgle so delo orglarskega mojstra Franca Jenka. Izdelane so bile leta 1963 kot opus 102. Zgrajene so bile po dobroti Piskhur Franka, Intihar Alojzija in dobrih faranov.

Zvonovi

V zvoniku želimeljske cerkve so trije zvonovi. Leta 1987 je cerkev dobila nov veliki zvon, ki tehta 1100 kg. Srednji tehta 582 kg in ima na krilih napis “In Laibach goss mich Joseph Reiss im Namen der Erben Vincenc Samassa im Jahr 1818”. Ima glas fis. Mali zvon pa je povojni revček, slabo ulit z ubitim glasom a. Tehta menda 460 kg. Ulil so ga v št. Vidu leta 1923. Veliki zvon iz leta 1987 ima na krilu napis “Marija Pomočnica, varuj našo župnijo”.

Klopi

Klopi je napravil mizarski mojster Franc Kastelic iz Škofljice leta 1899. Umetna okna je dal napraviti župnik Finžgar pri tvrdki Agnola leta 1906. Ta okna so bila leta 1943 ob bombardiranju delno uničena, v letu 1997/98 pa so bila na obeh straneh obnovljena.

Cerkev je bila na novo prekrita leta 2007.

Vir: Kočar, S. 1999. Cerkve v občini Škofljica, Turistično društvo Škofljica