Župnija

Kraj Želimlje, kjer danes stoji cerkev sv. Vida, je prvič omenjen že leta 1300 v zvezi z dajatvami, ki so bile zapisane v urbarjih. Želimeljska cerkvena občina se je odcepila kot samostojna lokalija od župnije Ig leta 1787. Služba božja je potekala v borni cerkvici, ki je stala na sedanjem pokopališču. Postavili so jo baroni Engelshausi v začetku 17. stoletja. Bila je 13 m dolga in 6,5 m široka ter zelo nizka.

Ker je bila premajhna, so 18. avgusta leta 1884 želimeljčani začeli graditi sedanjo farno cerkev. Njihov dušni pastir Jurij Drnovšek je v začetku nasprotoval gradnji, saj se je velikega dela zbal, pozneje pa ga je do konca opravil. Načrte za novo cerkev in vsa zidarska dela je napravil Italijan Francesco Faleschini. Škoda je, da so farani zavrnili prvotni lepši in veliko bolj praktičen načrt, saj se jim je zdela tista cerkev predraga. Dograjena je bila konec julija 1886.

8. julija 1889 je novo farno cerkev posvetil prezvišeni knez in škof dr. Jakob Misija, ki je škofoval v Ljubljani, nato pa je bil imenovan za nadškofa v Gorici. 19. junija 1899 je bil kot prvi Slovenec imenovan za kardinala, vendar je kmalu nato umrl. Pokopan je v Marijini baziliki na Sveti Gori pri Gorici.

V Želimljem je v letih od 1902 do 1908 služboval pisatelj Fran Saleški Finžgar. Novembra 1965 leta so župnijo prevzeli salezijanci ter 1967 ustanovili Srednjo versko šolo, oktobra 1991 pa so odprli nov vzgojno izobraževalni center – Gimnazijo Želimlje.